Zavarovanje pred obrestnim tveganjem postaja ponovno nuja za banke. Na to je opozorila tudi Evropska centralna banka v svojem zadnjem poročilu.

V ponedeljek, 9. 10. 2017, je Evropska centralna banka (ECB) objavila rezultate stresnega testa, v katerem je predpostavila različne hipotetične spremembe obrestnih mer. Podrobnejša analiza je pokazala, da bi nenaden dvig obrestnih mer lahko škodoval kar 51-im velikim bankam iz Evroobmočja. Banke, ki so najbolj izpostavljene obrestnemu tveganju, bodo prisiljene povečati svoje kapitalske zahteve za do 25 bazičnih točk, da bi bile na ta način bolje zaščitene pred pretečim tveganjem. Ključna obrestna mera ECB se namreč ni povečala že od leta 2011. Zato se upravičeno pričakuje se, da bo ECB na eni od prihodnjih sej sprejela upočasnitev stimulativnih ukrepov, kar počasi utira pot za začetek zviševanja obrestnih mer.

Obrestno tveganje v bančni knjigi – Interest Rate Risk in the Banking Book (IRRBB)

ECB ugotavlja, da večina evropskih bank dobro obvladuje obrestno tveganje. V primeru, da bi obrestne mere narasle, bi se neto obrestni prihodki večine bank v naslednjih treh letih povečali. V stresnem testu je ECB spraševala banke tudi o modelih, ki jih uporabljajo za merjenje in obvladovanje obrestnega tveganja. Poleg ostalega je stresni test pokazal, kako banke uporabljajo obrestne izvedene finančne instrumente za zavarovanje svoje obrestne izpostavljenosti. Pokazal pa je tudi, da se banke precej različno pripravljajo na prihodnja gibanja obrestnih mer in se tako tudi različno zavarujejo pred tržnimi tveganji. To bo sedaj ena od glavnih tem v nadzorniškem dialogu z bankami.

Pri interpretaciji testov so še posebej izpostavili, da spremembe obrestnih mer vplivajo tako na povečane obrestne prihodke, ki jih bo mogoče ustvariti s posedovanjem finančnih instrumentov, kot tudi na tržno vrednost samega instrumenta. Zato je potrebno v analizi občutljivosti na obrestne mere spremljati obe dimenziji, saj stresni testi kažejo tudi na zmanjšanje ekonomske vrednosti lastniškega kapitala v naslednjih letih.

Poglejmo si še širši kontekst.

Ameriška centralna banka je junija ponovno dvignila svojo ključno obrestno mero. S tem je dala jasen signal, da se razmere v gospodarstvu normalizirajo in da je obdobje zgodovinsko najnižjih obrestnih mer, vsaj v Ameriki, mimo. Lahko bi rekli, da so z izjemno nizko brezposelnostjo in drugimi obetajočimi gospodarskimi podatki ter z začetkom dviga obrestnih mer Američani končno zaključili zgodbo “Velike recesije”.

O podobnem trendu gospodarske rasti in posledično nujnega dviga obrestnih mer z ravni 0 % razmišlja tudi Velika Britanija. Predstavniki njene centralne banke že dalj časa namigujejo, da bo kmalu, torej na enem od naslednjih sestankov centralne banke, že sprejet sklep o dvigu ključne obrestne mere.

Kaj pa Evropska unija in njena centralna banka? Še vedno poslušamo govore centralnih bankirjev, za katere se zdi, da so bili napisani pred leti. Po njihovem mnenju evropsko gospodarstvo še vedno ni v dovolj dobri kondiciji, da bi lahko zmanjšali zakasnele intervencijske ukrepe, ki so jih sprejeli šele leta 2015 in začeli z novim ciklom zviševanja obrestnih mer.

O teh zgodbah seveda vsakodnevno berete v časopisju in z njimi nisem povedal nič novega.

Novo pa je, da bo po skorajšnjem dvigu angleških obrestnih mer, verjetno kmalu prišel čas, ko bo tudi evropska centralna banka spremenila svojo retoriko in začela bolj poudarjati dobre gospodarske podatke na stari celini, povečano inflacijo in čas za zmanjšanje intervencijskih ukrepov. Logično nadaljevanje dogodkov je začetek zviševanja evropskih obrestnih mer.

Toda pozor, takrat bo seveda že prepozno za začetek razmišljanja o kakršnemkoli zavarovanju pred obrestnim tveganjem. Cene raznovrstnih obrestnih izvedenih instrumentov bodo že vključevale te nove informacije, predvsem pa nova pričakovanja, in bodo gotovo bistveno višje, kot so zdaj. Zavarovanje pred obrestnim tveganjem bo spet “drago” in po mnenju večine nepotrebno in neprimerno. Toda s to slabo tolažbo bo treba zdržati cel naslednji obrestni cikel.

Zavarovanje pred obrestnim tveganjem je treba skleniti, ko se drugi tržni udeleženci tega tveganja še ne zavedajo. Kot pri večini finančnih ciklov je dobro biti med prvimi na vlaku.

Zavarovanje pred obrestnim tveganjem v praksi. Potrebujete pomoč?

Pomoč pri izbiri primernega (optimalnega) instrumenta zavarovanja, sklenitev pogodb z bankami, s katerimi boste kasneje sklenili dejanski posel, nasveti glede knjigovodskega evidentiranja konkretne transakcije. To je le nekaj glavnih storitev, ki vam jih lahko ponudimo.

Z dolgoletnim delom na finančnih trgih in s praktičnim poslovanjem z izvedenimi finančnimi instrumenti smo pridobili ogromno izkušenj. To nam vsekakor daje prednost pri idejah za optimalno zavarovanje pred obrestnim tveganjem. Skupaj bomo našli produkt, ki bo primeren za vašo izpostavljenost obrestnemu tveganju in se bo prilegal konceptu zavarovanja tveganj, ki ga že izvajate.

Preberite si več o instrumentih za zaščito pred obrestnim tveganjem, še posebej pa o najpogosteje uporabljenem instrumentu – zamenjavi obrestnih mer. Lahko nas kontaktirate tudi glede izvedbe internega izobraževanja o praktični uporabi instrumentov, ki so primerni za zavarovanje pred obrestnim tveganjem in ga lahko izvedemo v vašem podjetju.

Poglejte si programe izobraževanj na temo zavarovanje pred obrestnim tveganjem

Kateregakoli izmed navedenih izobraževanj lahko podpremo z vašimi praktičnimi primeri in ga izvedemo v vašem podjetju.